Sodni svet ogorčen nad "sodniškim trojčkom": napoveduje ustavno presojo

Odbor DZ za pravosodje je minuli teden na tridnevni seji obravnaval predlog t. i. reforme sodniške zakonodaje, torej predloge novih zakonov o sodiščih in sodnikih ter predlog novele zakona o sodnem svetu, h katerim je bilo tudi med sejo vloženo večje število dopolnil.

V Sodnem svetu namreč menijo, da številna sprejeta dopolnila na zakonodajni sveženj za reformo pravosodja jemljejo pristojnosti Sodnemu svetu ter zmanjšujejo njegovo avtonomijo in neodvisnost.

Sprejeta dopolnila k predlogu novele zakona o Sodnem svetu in predlogu zakona o sodnikih pomenijo neposreden poseg zakonodajne oblasti v delovanje Sodnega sveta. Ta je po ustavi samostojen in neodvisen organ, pristojen za kadrovska vprašanja v sodstvu, so člani Sodnega sveta opozorili na današnji novinarski konferenci.

Ugotavljajo tudi, da gre pri sprejetih dopolnilih za skupek zakonskih sprememb "v smeri nenaklonjenosti oziroma nastrojenosti do Sodnega sveta", je opozoril član Andrej Ekart.

"Zoper odločitve Sodnega sveta je dopustno sodno varstvo v upravnem sporu, o katerih odloča vrhovno sodišče. Po sedaj veljavni ureditvi je obseg sodnega nadzora omejen tako, da lahko prizadeti posameznik našo odločitev izpodbija iz postopkovnih razlogov, ne more pa je napasti vsebinsko. Predlagana ureditev to omejitev črta, kar pomeni, da bi lahko vrhovno sodišče odslej samo odločalo o tem, kdo bi postal sodnik in kdo bi bil najprimernejši kandidat za napredovanje na višje sodniško mesto," je pojasnil podpredsednik sveta Matej Čujovič.

Med spremembami, ki so po mnenju Sodnega sveta ustavnosporne, je izpostavil zahtevo po obrazložitvi odločitev Sodnega sveta glede vsakega neizbranega kandidata. Kot je opozoril, Sodni svet ni politični, temveč strokovni organ, ki svoje odločitve o izbiri kandidatov utemeljuje na objektivnih merilih, ki jih določa zakon, zahteva po obrazložitvi, zakaj nekdo ni bil izbran, pa bi izvotlila izvirno pristojnost Sodnega sveta, ki mu jo daje ustava, je opozoril.

Posebno skrb pa po mnenju sveta vzbujajo tudi določbe novele, ki povečujejo vlogo predsednikov sodišč pri izbiri novih kandidatov, in sicer tako, da bi ti po novem lahko sodelovali na sejah sveta, postavljali vprašanja kandidatom in celo razpravljali o izbiri s člani Sodnega sveta.

"To po mnenju Sodnega sveta pomeni odmik od načela objektivnosti in odpira možnost za neformalne vplive znotraj sodstva, ki so v nasprotju z mednarodnimi priporočili o transparentnih postopkih izbire sodnikov," je opozoril Čujovič.

Ugotavlja sicer, da dejstvo, da z odločitvami Sodnega sveta niso zadovoljni ne na vrhovnem sodišču in ne na ministrstvu za pravosodje "in očitno tudi ne v državnem zboru, pomeni le, da delamo zgolj strokovno in da smo pri svojem delu neodvisni".

Zakonodajni sveženj za prenovo pravosodja med drugim predvideva ukinitev okrajnih sodišč in uvedbo enovitega sodnika na prvi stopnji. Sodni svet uvedbo enovitega sodnika prve stopnje podpira, ne podpira pa ukinitve okrajnih sodišč, kot to predvideva predlog zakon o sodiščih, je poudaril Ekart. Predlagano preoblikovanje v zunanje oddelke okrožnih sodišč bi brez jasne določitve krajevnih in stvarnih pristojnosti namreč pomenilo nepredvidljivost in zmanjšanje pravne varnosti za stranke postopkov, opozarjajo.

"Predvidljivo in stabilno pravno okolje ni pomembno le za sodnike, ampak tudi za stranke sodnih postopkov," je poudaril. Stranke morajo po njegovih besedah že vnaprej vedeti, pri katerem sodišču je treba vložiti tožbo in katero jo bo obravnavalo, tega vprašanja pa predlagane spremembe ne naslavljajo. V Sodnem svetu pogrešajo tudi pojasnilo, kako bodo po novem določene stvarne in krajevne pristojnosti sodišč.

Sodni svet zato poziva vlado k ponovnemu premisleku o nadaljnji obravnavi celotnega zakonodajnega paketa in da zagotovi, da bodo vse rešitve sprejete na podlagi strokovnega soglasja, ob spoštovanju ustavnega reda in evropskih priporočil.

Poziv k ponovnemu premisleku glede tako hitro vodenega zakonodajnega postopka so minuli petek naslovili tudi na ministrico za pravosodje Andrejo Katič, o dogajanju pa so obvestili tudi evropsko mrežo Sodnih svetov in evropsko komisijo.

Če bodo predlagane spremembe sprejete tako, kot so načrtovane zdaj, pa ne izključujejo, da bodo zakonodajni sveženj za reformo pravosodja izpodbijali na ustavnem sodišču.

"Edina možnost, ki jo imamo, če ostanejo ta dopolnila, je odhod na ustavno sodišče in izpodbijanje ustavnosti zakona pred ustavnim sodiščem," je danes poudarila predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.

O oceni ustavnosti razmišljajo tudi v sodniškem društvu

Slovensko sodniško društvo je opozorilo na nevključenost pri oblikovanju končnih rešitev sodniške zakonodaje, o katerih odloča DZ. Menijo, da iz predlaganih sprememb ni mogoče razbrati končne mreže sodišč.

Slovensko sodniško društvo je v sporočilu za javnost tudi zapisalo, da je treba nasloviti ustavnopravni položaj sodnikov tudi z vidika zakonske ureditve pokojninskega statusa in dodatkov, ki so vezani na specifiko opravljanja sodniške funkcije.

Posvarili so, da so pretekle nepremišljene reforme pri preoblikovanju sodniške zakonodaje vplivale na sistemske težave pri zagotavljanju sojenja v razumnem roku zaradi neoptimalne reorganizacije. "Ne želimo si, da bi se preteklost ponovila," so zapisali.

Menijo, da so določene predlagane rešitve brez ustreznih predhodnih analiz v medsebojnem nasprotju in nedorečene. Še posebej nasprotujejo predlogom zakonov v delih, ki lahko pomenijo poseg v sodniško neodvisnost. "Ocenjujemo, da je še čas, da se v skupni razpravi in dialogu najde ustavnoskladne rešitve," so navedli. Pri tem so dodali, da si želijo učinkovitega in neodvisnega sodstva.

O tem, da so bili pri sprejemanju končnih rešitev prezrti, bodo sicer obvestili evropsko in mednarodno združenje sodnikov.

Če bo DZ sprejel zakonodajo, ki lahko pomeni poseg v sodniško neodvisnost, bo društvo razpravljalo o vložitvi pobude za oceno ustavnosti.

Anže Logar: Popolnoma neprimerno

Da gre za "popolnoma neprimeren način spreminjanja sodne zakonodaje," meni tudi predsednik stranke Demokrati. Anže Logar.

"Ko Sodni svet reče, da gre za neposreden udar vladajoče politike na neodvisnost organa, ko pravi, da vladna večina postopa nevarno za pravno državo, morajo zazvoniti vsi alarmi. Še posebej, ko to vlada počne eni neodvisni instituciji za drugo, ker pač ni zadovoljna z njihovimi odločitvami," je v odzivu za medije zapisal Logar.

Demokrati. tako pozivajo ministrico za pravosodje Andrejo Katič k ponovnemu premisleku in uskladitvi sprememb s Sodnim svetom.

"Nad odločitvami Sodnega sveta pač ne sme biti zgolj modro nebo"

Drugačno mnenje imajo v koaliciji. Poslanka Svobode Lena Grgurevič je izjavo Sodnega sveta označila za nedopustno, saj da gre za uskladitev zakona o Sodnem svetu z evropskimi standardi in merili. "Nad odločitvami Sodnega sveta pač ne sme biti zgolj modro nebo," je dodala.

"Sodni svet se očitno krčevito upira zakonskim določbam, ki bi mu predpisovale izbiro najkakovostnejših kandidatov v postopkih za sodniške funkcije," je zapisala Grgurevič, sicer predsednica odbora DZ za pravosodje. Dodala je, da nihče ne posega v njihovo ustavno pravico do kadrovika v sodstvu. "To je nesmisel in zavajanje javnosti, kar je za organ s takšnimi pooblastili ter močjo izjemno zaskrbljujoče," je zapisala v odzivu za STA.

V poslanski skupini Svoboda s svojimi dopolnili k zakonskemu predlogu "zagotavljamo, da bodo postopki izbire, ocenjevanja in napredovanja sodnikov potekali na način, ki bo transparenten, dokumentiran in utemeljen na dokazih ter podvržen sodni presoji". "Naš cilj je okrepiti integriteto, odgovornost in zaupanje javnosti v sodni sistem ter zagotoviti, da bodo sodniške funkcije zasedali najstrokovnejši kadri," je zapisala.

Usklajevanje zakonodajnih rešitev sicer poteka med ministrstvom za pravosodje in Sodnim svetom. Postopek sprejemanja pravosodne zakonodaje pa v DZ po njenem mnenju poteka "popolnoma transparentno, v skladu z ustavnimi načeli in javnim postopkom".

Dopolnila je med drugim podprla tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. "Po informacijah, ki so predsednici DZ na voljo, bodo pripombe smiselno upoštevane v nadaljnjem postopku obravnave zakonov," so za STA sporočili iz predsedničinega kabineta.